Opredelitev predmeta

Filozofija je splošnoizobraževalni predmet. V gimnazijskem programu se poučuje v 3. ali 4. letni­ku oziroma v obeh letnikih. V splošni in strokovni gimnaziji obsega 70 ur, v klasični 105 ur, kot izbirni modul pa ima dodatnih 210 ur.

Filozofija je bila ob rojstvu zahodne civilizacije opredeljena kot ljubezen do modrosti. Ukvarja se z vprašanji, ki si jih ljudje že od nekdaj zastavljajo. Ožje vzeto, je filozofija kritična refleksija izkustva, vednosti in delovanja, ki poskuša opredeliti načela vednosti in vrednote, ki usmerjajo delovanje.

Prek različnih metodoloških pristopov filozofija podaja odgovore na temeljna vpra­šanja sveta in človeka. S svojih disciplinarnih področij in s stališča različnih sodobnih filozofskih šol analizira součinkovanje med svetom in človekom. Kot takšna je filozofija zavezana iskanju odgovorov na aktualna vprašanja družbenega sobivanja, razlagi sodobnih družbenih pojavov in opredelitvi človekovega mesta v okolnem svetu (narava in družba) in tako ljudem pomaga pri oblikovanju njihovega življenja.

Splošni cilji

Pouk filozofije uvaja dijake/dijakinje v filozofsko raziskovanje lastnega življenja:

  • usmerja jih v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje;
  • spodbuja razmislek o njih samih in svetu, družbi in naravi;
  • spodbuja kritično refleksijo vsakdanjega izkustva, vednosti, vrednot in delovanja;
  • omogoča razumeti pomen različnih disciplinarnih usmeritev v filozofiji in vlogo posameznih filozofskih šol;
  • prispeva k razvijanju jezikovnega izražanja;
  • vodi k strpnemu dialogu na podlagi racionalnih argumentov;
  • omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi osnova humanistike, družboslovja, na­ravoslovja, religije in umetnosti;
  • pomaga pri usmerjanju v življenju.

Operativni cilji

Pri pouku filozofije dijaki/dijakinje:

  • odkrivajo in raziskujejo filozofske probleme;
  • filozofsko preučujejo pojme;
  • povezujejo raziskovanje pojmov in problemov z osebnim izkustvom, ustreznimi avtorji in be­sedili;
  • oblikujejo in predstavljajo racionalne utemeljitve;
  • uporabljajo jezik jasno, konsistentno in ustrezno obravnavanim problemom;
  • vzpostavljajo dialog med osebno izkušnjo in različnimi filozofskimi tradicijami.

Tako skozi navedene cilje dijaki/dijakinje razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja in etične re­fleksije, zaradi česar se lažje znajdejo v življenju in samostojno odločajo v demokratični družbi. Ker so filozofski problemi odprti, ukvarjanje z njimi spodbuja odprtost duha in poglablja sposob­nost ustvarjalnega oblikovanja novih idej in rešitev problemov.